Ali nas vlada vrača v leto 1945??

stavba vlada rs

Vstopili smo v šesto leto finančne, gospodarske in moralne krize. Skok v novo leto 2014 so zaznamovale predvsem tri izjemno pomembne stvari: novih 102.460 izbrisanih, praznovanje naše samostojnosti in priprava nove koalicijske pogodbe:

Več ...

 

ODPRTO PISMO ZDENKU ROTERJU

Objavljeno v Sobotni prilogi Dela, 4. 1. 2014

 

Ne morem si misliti, za kaj se je gospod Jože Kurinčič v svojem odprtem pismu profesorju dr. Zdenku Roterju v Sobotni prilogi z dne 14.12.2013, s katerim se odziva na intervju gospoda Roterja v SP z dne 21.11.2013, nadvse žaljivo in s pretvorbo besedila spravil nad popularno pesem »Vstajenje Primorske« in tako zaničevalno nad nas Primorce (posebej omenja mlade), ki navdušeno petje te pesmi označuje kot »predcivilizacijsko rjovenje«. A da ne bo nepotrebnega preklanja, kaj je kdo mislil in kako kdo razumel, ponovimo najprej Kurinčičev odstavek o tem v celoti:


»Ja, tudi v zvezi s tem »etničnim čiščenjem« ste zgradili visoke zidove, pregrade do resnice in s svojimi cipami-ideologijami še naprej zastrupljate mlade, da po Primorskem in primitivnih mitingih in celo na državnih proslavah predcivilizacijsko rjovejo tako imenovano primorsko himno Vstala je Primorska z verzi »in maščevana bo Bazovica, ob zori krvavi nebo zažari...«, ne da bi se zavedali, kaj pomeni Bazovica sosedom Italijanom. Srh me spreletava ob petju te pesmi, ki se je porodila iz maščevalnosti in morda tudi kot opravičevanje za to, da so »osvoboditelji« Trsta zmetali kar nekaj »sovražnikov« v bazoviško fojbo, ki je danes Italijanom simbol slovanskega nacionalsocialističnega nasilja nad italijanskim življem.«

Več ...

 

POSLOVILNE BESEDE BRANKU ČERMELJU!

Dragi Branko!

branko cermeljPresenetila nas je žalostna vest, da si zaključil svojo življenjsko pot, na kateri si se marljivo, preudarno in vztrajno razdajal svojim bližnjim in naši Zvezi za Primorsko. Bil si med našimi najaktivnejšimi člani. Vsi, ki smo Te poznali, smo cenili Tvoje klene misli ter argumentiran in odločen nastop.

Dragi Branko, zapustil si nam sporočilo in naročilo, da se je vredno boriti. Tvoja delavnost in vsestranskost nam bo vodilo pri naših ravnanjih! Tvoje znanje, razum in vizija Te niso mogli pustiti hladnega do krivic, ki se v mladi slovenski državi godijo Primorski in še posebno tedaj mladoletnim primorskim mobilizirancem. In prav ta borba je zaznamovala velik del tvojega življenja!

Primorske mladoletne fante in med njimi tudi tebe Branko, tedaj stare 16. in 17. let, je v začetku leta 1943 tedanja fašistična italijanska oblast aretirala in odvedla v tako imenovane posebne bataljone / battaglioni speciali. Čakalo vas je težko fizično delo za potrebe italijanske vojske. Bistveno je, da niste bili mobilizirani, temveč aretirani s strani civilne oblasti, to je s strani orožnikov in tajne policije. Aretirane so bile celi dve generaciji naših primorskih mladoletnih fantov. Skupaj pa gre za neverjetno število več kot 30.000 ljudi. Kot še marsikaj, je bila tudi vaša usoda dolgo zamolčana in varno skrita pod preprogo. Očitno so nekateri že tedaj, še kako dobro vedeli, zakaj?!

Prav tebi, Branko, gre zasluga, saj si začel odstirati zamolčana zgodovinska dejstva. Prihajal  si do vedno bolj pretresljivih podatkov, številk in neverjetnih človeških tragedij. Gradivo, slike in razni dokumenti so se začeli nabirati, vključila se je še zgodovinarka Sara Perini, ki je opravila ogromno delo v italijanskih arhivih. Luč sveta je ugledala obširna in predvsem zelo odmevna knjiga »Battaglioni speciali«. Mnogi so se prepoznali v njej. Delo pa še ni bilo končano! In pokazali so se pravi problemi.

Preživeli ste že v času Jugoslavije poskušali rešiti svoj status. Žal brez uspeha. Po sprejetju Zakona o žrtvah vojnega nasilja leta 1995 ste tudi Slovenijo zaprosili za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja in seveda posledično za odškodnino. Nenazadnje gre za dolge mesece prisilnega dela. Toda glej jo mačeho, Slovenijo! Mirno vam je odvrnila, da ste bili italijanski državljani in vojaki tuje vojske. To seveda ni res, nikoli niste prisegli in nikoli niste bili oboroženi. Obrnili ste se tudi na italijansko vlado, ki še vedno trdi, da je to vprašanje dolžna rešiti Slovenija.

Le ta pa se še danes spreneveda in pristaja na dejstvo, da smo drugorazredni državljani. Vsi drugi so namreč svoj status že davno rešili.

Ubogi Primorci! Nihče nas noče, ko je kaj za dati! Pa saj ste bili le brezskrbni otroci, mladoletniki, ki jih je vojna vihra posrkala vase in vas oropala najlepših let vaše mladosti!

Do zadnjega dne se nisi sprijaznil z zavrnitvami, saj si vedel, da imaš prav! Po celotni Primorski si prirejal dobro obiskane razstave. Nazadnje lani v Ilirski Bistrici. Pisal si v časopise, predsedniku države in Državnega zbora, varuhinji človekovih pravic. Le kdo bi lahko vse naštel. Ponosen sem, da sem pri številnih aktivnostih lahko sodeloval s teboj.

Skupaj z Zvezo za Primorsko si resornemu ministru večkrat predlagal, da se dopolni Zakon o žrtvah vojnega nasilja. Primorskim poslancem si podaril svojo knjigo »Bataglioni speciali«. Verjetno v upanju, da jo bodo prebrali in tako odkrili bolečo zgodovino naših primorskih fantov in se angažirali v iskanju pravih rešitev. Pa nič od tega!

V posebnem, dragem spominu mi bo ostala 20. obletnica naše ZZP. Kako si nam polepšal praznovanje in nas presenetil s kovanjem spominskega kovanca - našega „primorca".

En srebrnik sem prinesel s seboj, da te spremlja na tvoji zadnji poti!

Dragi Branko Čermelj, poslovil bi se od Tebe z besedami: Bil si velik Primorec! Za našo stranko je Tvoja smrt velik udarec in izguba, ki jo bomo le težko nadomestili. Vendar ti obljubljamo, da bomo storili vse, da se naša in Tvoja prizadevanja končno uresničijo!

Na koncu bi družini in sorodnikom izrekel iskreno sožalje v imenu ZZP ter v svojem imenu.

Branko, slava Tvojemu spominu!

Aleksander Lemut

 
Statistika
Števec pogledov vsebine : 331955
VREME
Prisotni na strani
Prisotni 3 gostov .